01_Bannerji.jpg

ETNOGRAFSKI MUZEJI Slovencev v Italiji

PROJEKT ETNONET.EU

MREŽA MUZEJEV in ZBIRK

Mreža Etnonet.eu povezuje številne večje in manjše etnografske muzeje Slovencev v Italiji. V njih hranijo predmete, fotografije in zgodbe iz preteklosti.

MREŽA
BESED

Med terenskim delom so udeleženci Mladinskih raziskovalnih taborov zabeležili in preučili številne narečne izraze. Te smo med urejanjem arhivskega gradiva uredili v slovarje, ki so razvrščeni po krajih, kjer so bili zbrani.

MREŽA FOTOGRAFIJ

Z Mladinskimi raziskovalnimi tabori je nastala bogata fototeka o strokovnem delu in družabnosti mladih udeležencev. Za portal Etnonet smo pripravili izbor tega gradiva, ki je razvrščeno po krajih nastanka.

MREŽA PRIPOVEDK

V sklopu projekta je nastala knjiga Glih po dueberduobško. V njej je zbranih nekaj pripovedk iz Doberdoba, ki jih tukaj objavljamo z besedilom in v zvočnem zapisu.

Portal Etnonet

Portal Etnonet je nastal iz želje po ovrednotenju etnološke dediščine Slovencev v Italiji. Ta sestoji iz številnih vrst gradiva in pojavov. Nekatere izmed teh si je mogoče ogledati, druge smo vnesli na splet, da jih lahko kadarkoli obiščemo in jim prisluhnemo.

Etnonet je zamišljen kot zemljevid, na katerem bodo našli svoj prostor različni vidiki in pojavi načina življenja Slovencev v Italiji. To so ustanove in zbirke, ki si jih je mogoče ogledati, narečne besede, zvočni posnetki, fotografije in prireditve, na katerih je mogoče stopiti v stik z razvejano kulturo Slovencev v Italiji.

MREŽA MUZEJEV

 

MREŽA MUZEJEV ZEMLJEVID

MREŽA ZBIRK ZEMLJEVID

MREŽA PRIPOVEDK

V sklopu projekta je nastala knjiga Glih po dueberduobško. V njej so zbrane številne narečne pripovedke iz Doberdoba, ki jih tukaj objavljamo v izboru z besedilom in zvočnim zapisom.

Dugo cajta nezaj je stala ne veliki percjeli med Debiəlin verhen anu Pedriəbren majhna vesica. Prauli su ji Doberduəb. Doberduəbci su bli strešno vesiəli ljudiə anu su se diəleli nuorca ses usəke reči. Peršou je pust anu zèčnila sje prava veselica. Veščani su se nemeškerali, pliəseli, cverli jajce anu klebase, anu seviəda su spili puno duobriga vinca. Ne pustni tuork, okuəli desjete zvičir, je peršou u ves an ster nunc, ke ga ni puəznou nobjen. Pet pazdihen je nuəsou buč
an je riəkou: »Kuončte s tiən popivenjem an veseljačenjem, hmalu bu puest, cejt, ke nes spune ne Jəzusevo terpliənje. Glejte, pet pazduhen imen buč puhen uede. Če opunoči ne bu kuonc veselice, bun spraznou buč!«, jih je posvarou. Usi su se mu smejali anu ga jəmiəli ze nuorca. Glih kešen se je zečnou sprešuvet, če lohko ta človek prave resnicu. Tiə su rajši uziəli cule an šli neukriəber pruəti Rondolini. Odbilo je punoči an veselice ni blo kuonca. Ster nunc je deržou besiədu anu je odteknou čjep od buča. Ueda je zečiəla tejč nu tejč brez kuonca nu brez kraja, usje dokiər ni prekrila ciəlu ves skop z veščani. Ratelo je ciəlo jəzero an je tudi ostalo. Tisti, ka su se riəšli, su sezideli verh Rondoline nuovu vas z glih tistin jəmiənen. Praveju, de še denes, čə u cajti puosta griəš blizu jəzera zguəda ziətro, priə ku ustane suənce, lohko čuješ peteline, ke puəjeju an zguonce, ke zguəneju.