O projektu

Portal etnonet

Portal Etnonet

Portal Etnonet je nastal iz želje po ovrednotenju etnološke dediščine Slovencev v Italiji. Ta sestoji iz številnih vrst gradiva in pojavov. Nekatere izmed teh si je mogoče ogledati, druge smo vnesli na splet, da jih lahko kadarkoli obiščemo in jim prisluhnemo.
Etnonet je zamišljen kot zemljevid, na katerem bodo našli svoj prostor različni vidiki in pojavi načina življenja Slovencev v Italiji. To so ustanove in zbirke, ki si jih je mogoče ogledati, narečne besede, zvočni posnetki, fotografije in prireditve, na katerih je mogoče stopiti v stik z razvejano kulturo Slovencev v Italiji.

Dediščina mladinskih raziskovalnih taborov

Slovenci v Italiji so bili predmet številnih bolj ali manj odmevnih raziskovalnih projektov, med katere se uvrščajo tudi Mladinski raziskovalni tabori, ki so jih prirejali Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici, Slori in Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko. Od leta 1981, ko se je zgodil prvi tabor v Barkovljah pa vse do leta 1998, ko se je postavljal etnografski muzej v Reziji, se je zvrstilo kar osemnajst Mladinskih raziskovalnih taborov. Udeleževali so se ga slovenski dijaki in študentje iz Italije, Slovenije in Avstrije, mentorsko vlogo pa so prevzemali raziskovalci in uveljavljeni strokovnjaki različnih raziskovalnih in univerzitnih ustanov. Mladinski raziskovalni tabori so se selili po vseh treh pokrajinah Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo Slovenci.

Kronološki seznam Mladinskih raziskovalnih taborov, pri nekaterih so bili izsledki objavljeni v priložnostnih dvojezičnih publikacijah:

1981 Barkovlje

1982 Doberdob

1983 Benečija

1984 Dolina

1985 Sovodnje ob Soči

1986 Kanalska dolina

1987 Devin

1988 Brda

1989 Rezija

1990 Repentabor

1991 Laško

1992 Bardo

1993 Sovodnje ob Soči

1994 Rezija

1995 Zgonik

1996 Benečija

1997 Kanalska dolina

1998 Rezija

Dediscina MRT

Projekt Mreža besed

Rezultati raziskovalnega dela, ki je bilo opravljeno na Mladinskih raziskovalnih taborih, je bilo obdelano za končno predstavitev, nekateri kraji so dobili tudi svoje publikacije. Kljub temu je dobršen delež zbranega gradiva ostal neobjavljen, z minevanjem let pa je postal čedalje bolj očiten njegov pomen. Marsikateri pojavi, spomini ali navade so medtem izginili, z njimi pa tudi besede, pesmi in pripovedke. Te drobce dediščine smo sklenili prikazati na zemljevidu. V prvi fazi projekta smo se posvetili narečnim besedam.
Narečne besede nam odpirajo okno v svet oz. okolje, v katerem so nastale. Nekatere že na prvi pogled kažejo na svet, ki ga danes ne poznamo več. To je svet družbe, ki je slonela na kmetijskih dejavnostih in je živela v tesnem stiku z naravo. Besede nam odstirajo bivalne navade, oblike transporta in preživljanja prostega časa, ki jih danes ni več. V njih se odseva tisočletni preplet jezikov in narodov, ki živijo na tem ozemlju.

V sklopu projekta Mreža besed je mesto dobila tudi publikacija Glih po doberduǝbško, ki je nastajala na pobudo vaščanov in ponuja vpogled v pestro govorico na robu slovenskega jezikovnega prostora in kraške planote.

Projekt Mreza besed

Partnerji

K projektu Mreža besed so pristopili Slovensko katoliško društvo Hrast, Slovensko kulturno rekreativno društvo Jezero, Inštitut za slovensko kulturo, Zadruga Naš Kras, Kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega primorja, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala, Škedenjsko kulturno društvo

Partnerji

Podatki o projektu

Ime projekta: Mreža besed
Financiranje: Dežela Furlanija – Julijska krajina
Vrednost: 20.000 €
Trajanje: november 2019 – junij 2023
Območje projektnih dejavnosti: Promocija zgodovinske in etnografske kulture
Vodilni partner: Narodna in študijska knjižnica
Partnerji: Slovensko katoliško društvo Hrast, Slovensko kulturno rekreativno društvo Jezero, Inštitut za slovensko kulturo, Zadruga Naš Kras, Kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega primorja, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala, Škedenjsko kulturno društvo