Projekt Nekoč pri Sv. Ivanu

Portal etnonet

O projektu

Projekt Nekoč pri Sv. Ivanu je vodil Odsek za zgodovino in etnografijo (OZE) pri Narodni in študijski knjižnici, financirala pa ga je Dežela Furlanija - Julijska krajina (D.Z. 16/2014). Projekt je bil zasnovan v sodelovanju s šolami na območju Sv. Ivana, kjer so učenci in dijaki spoznavali krajevno preteklost skozi fotografsko gradivo in pogovore z domačini.

Na podlagi zbranega gradiva sta nastali nova fotografska zbirka in serija kratkih videoposnetkov, ki osvetljujejo različne poglede in tematike, povezane s Svetim Ivanom. Gradivo je vključeno v spletno zbirko Etnonet.eu ter v stalno razstavo v Narodnem domu pri Sv. Ivanu.

Zbrano gradivo tako predstavlja dodaten, čeprav skromen prispevek k ponovnemu oživetju Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kamor se bodo kmalu preselile slovenske organizacije: Odsek za zgodovino in etnografijo ter Oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, Slovenski raziskovalni inštitut, Slovensko kulturno društvo Slavko Škamperle in Krožek Marij Kogoj.

Sveti Ivan pri Trstu

Sveti Ivan pri Trstu sodi med tržaška primestja - četrti, ki jih je v 19. in 20. stoletju zaznamovalo živahno družbeno, kulturno in narodno zavestno delovanje tukajšnjih Slovencev. Najstarejša stavba na tem območju je cerkev sv. Ivana in Pelagija, prvič omenjena že leta 1338.

Naselje sestavljajo številni zaselki: Školjet, Vrdela, Vrdelca, Beščakovec, Fedrigovec, Šančelin, Brandežija, Stari breg, Timinjan, Borštič, Frdenič, Ograda, Sovranišče in drugi. V zadnjem stoletju so se številni od njih urbanistično povezali z novimi gradnjami.

Do 19. stoletja so bile za kraj značilne t. i. mandrije oziroma pristave tržaških posestnikov. Na teh kmetijah je živelo in delalo več družin, ki so sčasoma začele odkupovati zemljišča ter na njih graditi svoje domove. V 19. stoletju je zaradi gospodarskega razcveta Trsta v naselje začelo prihajati vse več delavcev iz bližnje in daljne okolice. Nekatere družine so se usmerile v pridelavo zelenjave, številni moški so bili zaposleni v kamnolomih in povezanih obrteh, medtem ko so številne ženske delale kot perice, čistilke ali varuške. Leta 1858 je bila zgrajena nova cerkev, posvečena obglavljenju sv. Janeza.

Kraj se je v tem obdobju razvil v kulturno in politično dejavno središče. Leta 1854 je bila ustanovljena osnovna šola, leta 1868 čitalnica, leta 1874 pa politično društvo Edinost. Skupnost je bila vselej dejavna na področju zborovskega petja, glasbe in gledališča. Leta 1903 je v središču kulturnega dogajanja postal novozgrajeni svetoivanski Narodni dom. Ta je bil leta 1921 požgan, kar je vodilo v postopno ukinitev vseh slovenskih društev v kraju. Po drugi svetovni vojni so se Slovenci znova vrnili v Narodni dom, vendar je po letu 1948 prišlo do politične razdeljenosti skupnosti. Prosvetno delovanje je ostalo brez stalnega prostora in se je preselilo na Stadion 1. maj, kjer je bila pozneje zgrajena večnamenska dvorana. V sedemdesetih letih je župnijska skupnost za svoje potrebe zgradila nov Marijin dom, s čimer je razširila dejavnosti, ki so od leta 1907 potekale na ulici alle Cave.

Od 50. let 20. stoletja naprej so pri Svetem Ivanu postopoma dobile svoj dom vse višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, zato naselje še danes velja za središče dijaškega življenja vseh Slovencev na Tržaškem.

Dediscina MRT

Sv. Ivan

Fotogalerija

Med projektom Nekoč pri Sv. Ivanu so nekateri sodelujoči prispevali fotografije iz družinskih arhivov.

Trst, razglednica, Goldonijev trg, arh. druž. Brus	Trst, Goldonijev trg v snegu, arh. druž. Gruden	Trst, razglednica, arh. druž. Brus	Trst, pomol San Carlo, okoli 1960, arh. druž. Delise
Tramvaj št. 3, sprevodnik Vito Biancuzzi, priseljen k Sv. Ivanu, foto: U. Borsatti Arhiv družine Biancuzzi	Trg pri rdečem mostu / Ponterosso, Stojnica kmetije Meula, arh. druž. Meula	Barkovlje, družina Gruden na kopanju, 50. leta, arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, zabava v pivnici Dreher, 1963, arh. druž. Delise
Sv. Ivan, pobiranje zelenjave na kmetiji Meula, arh, druž. Meula	Sv. Ivan, pridelava semena radiča na kmetiji Meula, 60. leta 20. stol., arh. druž. Meula	Sv. Ivan, njiva solate, v ozadju železniška postaja pri Sv. Ivanu, arh. druž. Meula	Trst, Andrej Gruden, ki se je iz Samatorce priselil k Sv. Ivanu, z otroki, arh. druž. Gruden
Marija, hčerka Andreja Grudna, ki se je iz Samatorce priselil k Sv. Ivanu, arh. druž. Gruden	Silvestrovanje, 1960, arh. druž. Gruden	Nina, hčerka Andreja Grudna, ki se je iz Samatorce priselil k Sv. Ivanu, arh. druž. Gruden	Družinsko praznovanje, 1959, arh. druž. Gruden
Sv. Ivan, godci, na desni Viktor Gruden r. 1909, arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, Jaslice pri družini Gruden – Zadnik, Ul. Brandežija, arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, jaslice pri družini Meula, Borštič, 60. leta 20. stol., arh. druž. Meula	Sv. Ivan, zabava znotraj kompleksa umobolnice, arh. druž. Delise
Družina Gruden, ki se je k Sv. Ivanu priselila iz Samatorce, mati Ivana Markuža, arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, igra z letalcem, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, igra z avtomobilčkom, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, nona in vnukinja, 60. leta 20. stol., arh. druž. Meula
Sv. Ivan, pust na šoli O. Župančič, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, pust na šoli O. Župančič - kavbojec in Indijanec, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, šolska predstava na šoli O. Župančič, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, nogometni turnir delavcev umobolnice, arh. druž. Delise
Sv. Ivan, Oče in hčerka na trgu Gioberti,1961, arh. druž. Delise	Sv. Ivan, na šoli O. Župančič, 50. leta 20. stoletja, arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, Cerkev sv. Ivana in Pelagija, arh. druž. Brus	Sv. Ivan, v snegu, arh. druž. Gruden
Sv. Ivan, trg Gioberti, arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, v snegu, arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, verski dogodek, arh. druž. Meula	Sv. Ivan, procesija, 1957, arh. druž. Meula
Sv. Ivan, od leve Pina Fonda, Ana Meula, Antonia Barazzutti, arh. druž. Meula	Sv. Ivan, v ospredju kasarna, 30. leta 20. stoletja, arh. druž. Gruden	Sv. Ivan, v ospredju sušenje perila, predvidoma pri perici, 30. leta 20. stoletja, druž. arh. Gruden	Sv. Ivan, pogled s trga Gioberti, na sredini Lidia Batagelj in Umberto Biancuzzi, 1950, arh. druž. B

Sv. Ivan skozi objektiv dijakov

Dijakinje in dijaki tržaškega Liceja Franceta Prešerna so raziskovali in fotografirali svetoivansko četrt, da bi bolje razumeli spremembe, ki jih je ta za Slovence pomembna četrt doživela skozi čas. V tej fotografski galeriji si lahko ogledamo izbor njihovih posnetkov, ki so postavljeni ob bok fotografijam Maria Magajne. Tako lahko primerjamo preteklost in sedanjost ter opazujemo spremembe in stalnice v podobi četrti.

zemljevid	Cerkvica sv. Pelagija in sv. Janeza Krstnika, 1964. Foto: M. Magajna	Cerkvica sv. Pelagija in sv. Janeza Krstnika, 2024.	Zbiralnik na začetku terezijanskega vodovoda na ul. Capofonte, 1964. Foto: M. Magajna
Zbiralnik na začetku terezijanskega vodovoda, na ul. Capofonte, 2025.	Narodni dom leta 1954. Foto: M. Magajna	Prenovljeni Narodni dom čaka na novo odprtje, 2024.	Prenovljeni Narodni dom čaka na novo odprtje, 2024.
Dijakinje in dijaki pred Narodnim domom danes (2024). Prikaz prihodnosti?	Licej Prešeren med gradnjo, leta 1963. Foto: M. Magajna	Kip Franceta Prešerna v veži istoimenskega liceja, 2024.

Video pripovedi

Dijaki tretjih letnikov licejev Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška so sodelovali pri snemanju intervjujev s prebivalci Sv. Ivana, ki so se odzvali povabilu k sodelovanju. S pomočjo slovenskih društev pri Sv. Ivanu – Slavko Škamperle in Marij Kogoj – je etnologinja Jasna Simoneta skupaj s sogovorniki najprej izbrala izstopajoče teme, o katerih so se nato pred kamero pogovarjali z dijaki.

Iz intervjujev je nastala serija tematskih videoposnetkov, namenjenih spletni strani Etnonet.eu in stalni razstavi v bodočem Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Za snemanje in montažo je poskrbel Marko Civardi.

Izbrane teme osvetljujejo: prehod Sv. Ivana iz podeželja v mesto, pričevanja o sovražnosti do Slovencev in političnih napetostih znotraj skupnosti po drugi svetovni vojni, socialne razmere v Vrdeli, vrtnarsko dejavnost in doživljanje bližnje psihiatrične bolnišnice.

Projekt Mreza besed