Projekt Nekoč pri Sv. Ivanu

O projektu
Projekt Nekoč pri Sv. Ivanu je vodil Odsek za zgodovino in etnografijo (OZE) pri Narodni in študijski knjižnici, financirala pa ga je Dežela Furlanija - Julijska krajina (D.Z. 16/2014). Projekt je bil zasnovan v sodelovanju s šolami na območju Sv. Ivana, kjer so učenci in dijaki spoznavali krajevno preteklost skozi fotografsko gradivo in pogovore z domačini.
Na podlagi zbranega gradiva sta nastali nova fotografska zbirka in serija kratkih videoposnetkov, ki osvetljujejo različne poglede in tematike, povezane s Svetim Ivanom. Gradivo je vključeno v spletno zbirko Etnonet.eu ter v stalno razstavo v Narodnem domu pri Sv. Ivanu.
Zbrano gradivo tako predstavlja dodaten, čeprav skromen prispevek k ponovnemu oživetju Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kamor se bodo kmalu preselile slovenske organizacije: Odsek za zgodovino in etnografijo ter Oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, Slovenski raziskovalni inštitut, Slovensko kulturno društvo Slavko Škamperle in Krožek Marij Kogoj.
Sveti Ivan pri Trstu
Sveti Ivan pri Trstu sodi med tržaška primestja - četrti, ki jih je v 19. in 20. stoletju zaznamovalo živahno družbeno, kulturno in narodno zavestno delovanje tukajšnjih Slovencev. Najstarejša stavba na tem območju je cerkev sv. Ivana in Pelagija, prvič omenjena že leta 1338.
Naselje sestavljajo številni zaselki: Školjet, Vrdela, Vrdelca, Beščakovec, Fedrigovec, Šančelin, Brandežija, Stari breg, Timinjan, Borštič, Frdenič, Ograda, Sovranišče in drugi. V zadnjem stoletju so se številni od njih urbanistično povezali z novimi gradnjami.
Do 19. stoletja so bile za kraj značilne t. i. mandrije oziroma pristave tržaških posestnikov. Na teh kmetijah je živelo in delalo več družin, ki so sčasoma začele odkupovati zemljišča ter na njih graditi svoje domove. V 19. stoletju je zaradi gospodarskega razcveta Trsta v naselje začelo prihajati vse več delavcev iz bližnje in daljne okolice. Nekatere družine so se usmerile v pridelavo zelenjave, številni moški so bili zaposleni v kamnolomih in povezanih obrteh, medtem ko so številne ženske delale kot perice, čistilke ali varuške. Leta 1858 je bila zgrajena nova cerkev, posvečena obglavljenju sv. Janeza.
Kraj se je v tem obdobju razvil v kulturno in politično dejavno središče. Leta 1854 je bila ustanovljena osnovna šola, leta 1868 čitalnica, leta 1874 pa politično društvo Edinost. Skupnost je bila vselej dejavna na področju zborovskega petja, glasbe in gledališča. Leta 1903 je v središču kulturnega dogajanja postal novozgrajeni svetoivanski Narodni dom. Ta je bil leta 1921 požgan, kar je vodilo v postopno ukinitev vseh slovenskih društev v kraju. Po drugi svetovni vojni so se Slovenci znova vrnili v Narodni dom, vendar je po letu 1948 prišlo do politične razdeljenosti skupnosti. Prosvetno delovanje je ostalo brez stalnega prostora in se je preselilo na Stadion 1. maj, kjer je bila pozneje zgrajena večnamenska dvorana. V sedemdesetih letih je župnijska skupnost za svoje potrebe zgradila nov Marijin dom, s čimer je razširila dejavnosti, ki so od leta 1907 potekale na ulici alle Cave.
Od 50. let 20. stoletja naprej so pri Svetem Ivanu postopoma dobile svoj dom vse višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, zato naselje še danes velja za središče dijaškega življenja vseh Slovencev na Tržaškem.
Fotogalerija
Med projektom Nekoč pri Sv. Ivanu so nekateri sodelujoči prispevali fotografije iz družinskih arhivov.
![]() Trst, razglednica, Goldonijev trg, arh. druž. Brus | ![]() Trst, Goldonijev trg v snegu, arh. druž. Gruden | ![]() Trst, razglednica, arh. druž. Brus | ![]() Trst, pomol San Carlo, okoli 1960, arh. druž. Delise |
---|---|---|---|
![]() Tramvaj št. 3, sprevodnik Vito Biancuzzi, priseljen k Sv. Ivanu, foto: U. BorsattiArhiv družine Biancuzzi | ![]() Trg pri rdečem mostu / Ponterosso, Stojnica kmetije Meula, arh. druž. Meula | ![]() Barkovlje, družina Gruden na kopanju, 50. leta, arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, zabava v pivnici Dreher, 1963, arh. druž. Delise |
![]() Sv. Ivan, pobiranje zelenjave na kmetiji Meula, arh, druž. Meula | ![]() Sv. Ivan, pridelava semena radiča na kmetiji Meula, 60. leta 20. stol., arh. druž. Meula | ![]() Sv. Ivan, njiva solate, v ozadju železniška postaja pri Sv. Ivanu, arh. druž. Meula | ![]() Trst, Andrej Gruden, ki se je iz Samatorce priselil k Sv. Ivanu, z otroki, arh. druž. Gruden |
![]() Marija, hčerka Andreja Grudna, ki se je iz Samatorce priselil k Sv. Ivanu, arh. druž. Gruden | ![]() Silvestrovanje, 1960, arh. druž. Gruden | ![]() Nina, hčerka Andreja Grudna, ki se je iz Samatorce priselil k Sv. Ivanu, arh. druž. Gruden | ![]() Družinsko praznovanje, 1959, arh. druž. Gruden |
![]() Sv. Ivan, godci, na desni Viktor Gruden r. 1909, arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, Jaslice pri družini Gruden – Zadnik, Ul. Brandežija, arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, jaslice pri družini Meula, Borštič, 60. leta 20. stol., arh. druž. Meula | ![]() Sv. Ivan, zabava znotraj kompleksa umobolnice, arh. druž. Delise |
![]() Družina Gruden, ki se je k Sv. Ivanu priselila iz Samatorce, mati Ivana Markuža, arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, igra z letalcem, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, igra z avtomobilčkom, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, nona in vnukinja, 60. leta 20. stol., arh. druž. Meula |
![]() Sv. Ivan, pust na šoli O. Župančič, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, pust na šoli O. Župančič - kavbojec in Indijanec, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, šolska predstava na šoli O. Župančič, 50. leta 20. stol., arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, nogometni turnir delavcev umobolnice, arh. druž. Delise |
![]() Sv. Ivan, Oče in hčerka na trgu Gioberti,1961, arh. druž. Delise | ![]() Sv. Ivan, na šoli O. Župančič, 50. leta 20. stoletja, arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, Cerkev sv. Ivana in Pelagija, arh. druž. Brus | ![]() Sv. Ivan, v snegu, arh. druž. Gruden |
![]() Sv. Ivan, trg Gioberti, arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, v snegu, arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, verski dogodek, arh. druž. Meula | ![]() Sv. Ivan, procesija, 1957, arh. druž. Meula |
![]() Sv. Ivan, od leve Pina Fonda, Ana Meula, Antonia Barazzutti, arh. druž. Meula | ![]() Sv. Ivan, v ospredju kasarna, 30. leta 20. stoletja, arh. druž. Gruden | ![]() Sv. Ivan, v ospredju sušenje perila, predvidoma pri perici, 30. leta 20. stoletja, druž. arh. Gruden | ![]() Sv. Ivan, pogled s trga Gioberti, na sredini Lidia Batagelj in Umberto Biancuzzi, 1950, arh. druž. B |
Sv. Ivan skozi objektiv dijakov
Dijakinje in dijaki tržaškega Liceja Franceta Prešerna so raziskovali in fotografirali svetoivansko četrt, da bi bolje razumeli spremembe, ki jih je ta za Slovence pomembna četrt doživela skozi čas. V tej fotografski galeriji si lahko ogledamo izbor njihovih posnetkov, ki so postavljeni ob bok fotografijam Maria Magajne. Tako lahko primerjamo preteklost in sedanjost ter opazujemo spremembe in stalnice v podobi četrti.
![]() zemljevid | ![]() Cerkvica sv. Pelagija in sv. Janeza Krstnika, 1964. Foto: M. Magajna | ![]() Cerkvica sv. Pelagija in sv. Janeza Krstnika, 2024. | ![]() Zbiralnik na začetku terezijanskega vodovoda na ul. Capofonte, 1964. Foto: M. Magajna |
---|---|---|---|
![]() Zbiralnik na začetku terezijanskega vodovoda, na ul. Capofonte, 2025. | ![]() Narodni dom leta 1954. Foto: M. Magajna | ![]() Prenovljeni Narodni dom čaka na novo odprtje, 2024. | ![]() Prenovljeni Narodni dom čaka na novo odprtje, 2024. |
![]() Dijakinje in dijaki pred Narodnim domom danes (2024). Prikaz prihodnosti? | ![]() Licej Prešeren med gradnjo, leta 1963. Foto: M. Magajna | ![]() Kip Franceta Prešerna v veži istoimenskega liceja, 2024. |
Video pripovedi
Dijaki tretjih letnikov licejev Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška so sodelovali pri snemanju intervjujev s prebivalci Sv. Ivana, ki so se odzvali povabilu k sodelovanju. S pomočjo slovenskih društev pri Sv. Ivanu – Slavko Škamperle in Marij Kogoj – je etnologinja Jasna Simoneta skupaj s sogovorniki najprej izbrala izstopajoče teme, o katerih so se nato pred kamero pogovarjali z dijaki.
Iz intervjujev je nastala serija tematskih videoposnetkov, namenjenih spletni strani Etnonet.eu in stalni razstavi v bodočem Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Za snemanje in montažo je poskrbel Marko Civardi.
Izbrane teme osvetljujejo: prehod Sv. Ivana iz podeželja v mesto, pričevanja o sovražnosti do Slovencev in političnih napetostih znotraj skupnosti po drugi svetovni vojni, socialne razmere v Vrdeli, vrtnarsko dejavnost in doživljanje bližnje psihiatrične bolnišnice.
Partnerji
K projektu Nekoč pri Svetem Ivanu so pristopili Slovensko kulturno društvo Slavko Škamperle, Krožek Marij Kogoj, Večstopenjska šola Vladimir Bartol, Licej Anton Martin Slomšek in Licej France Prešeren.
Stiki
Narodna in študijska knjižnica
Odsek za zgodovino in etnografijo - Trst
Naslov
Ul. Montecchi 6
34137 Trst
Kontakt
Tel.: +39 040 98 96 152
Email: odsek@knjiznica.it